Puscava ...

V Darwinu smo najeli tovornjak na 4 pogon prirejen v avtobus in se skupaj s Tonyjem, nasim avstralskim vodicem, odpeljali nasi puscavski avanturi naproti. En teden divjine. Hmmm, puscavo sem si predstavljala cisto drugace, precej bolj golo kot je v resnici. V bistvu pa je puscava porascena s trdimi travami, zelenimi drevesi in rdecimi gorami ali pa vsaj rdeco zemljo.

Lahko recem, da sem v zadnjem tednu videla najlepse koscke nase ljube zemlje. Namrec sredi nicesar, tud po enega avtomobila ves dan nismo srecali, so tropski biseri, Zabadee, El Questro, Kimberly, Bungle Bungle... nacionalni parki.

Spali smo po sotorih, ki smo si jih sami postavljali, jedli smo hrano, ki smo jo sami skuhali, kar niti ni bilo vedno enostavno, ce upostevas, da je cez dan teperatura dosegala 46 st. C.

Vroce v glavnem. V puscavi se ponoci ohladi na znosne temperature, ampak vceraj se te srece nismo imeli, vroce tudi ponoci.

Sicer pa toliko lepega... eno jutro, ko je bilo res prav sveze tako, da sem imela na sebi termoflis nas nas Uros pelje nekam se kopat. Ma kaj ti je clovek, kdo se pa ob 6 h zjutraj kopa? Sprehajali smo se po palmovem gozdu in naenkrat rece Uros, "no, to je to!" Hmmm, kaj, to je to? Vmes se mi zarola film, da se pa v tem mrazu res ne mislim kopat, ampak pomocim prst noge v vodo, ki je zivahno tekla med palmami in glej ga zlomka, imela je vsaj 37 st.C. Juhuuu, in ze smo vsi bili v vodi ter se prav veselo namakali po nekaj skupaj v enem tolmuncku in debatirali filozofske teme nasih zivljenj. Res zelo lepo v tehle nasih tropskih toplicah. Ob 8h je sonce ze tako pripekalo, da smo si zeleli cesa malo bolj hladnega.

Sicer pa je nas Tony prav hecen tip. Kr naprej smo zanj "very special" ali pa kr "you crazzy sloveniens..", ja res smo nekat posebnega, da smo hoteli doziveti avstralsko puscavo.

No, mene in se nekaj drugih sopopotnikov, me je v teh dneh vrocine doletelo se dezurstvo v kuhinji. Na trenutke nepredstavljivo naporno zaradi celodnevne vrocine, a smo si znali delo narediti prijetno. Malo redecega vincka, ples ob kuhi, dobra glasba, pa so bile ptice Kookubarra povsem zadovoljne, saj so se drle, kot bi koga klali... he, he... noro fajn! No, zadovoljni so bili tudi tisti, ki so, smo jedli nase vecerje.

Pa se to, zanimivo namrec, da kjerkoli smo kampirali v puscavi je bila povsod voda iz pipe. Ocitno je, da je tukaj dovolj podtalnice, sredi nicesar, pa tus...

Ok, Andreja hvala, da skrbis za moj domek! Vesela, da so faraonke poginile!!!

Pozdravcek vsem, zdaj smo pa ze v Broomu na zahodni obali Avstralije, kjer smo se danes namocili v cudovit turkizen indijski ocean.

Pa se opravicujem, ker ne znam slikice obrnit...