Od Karajinija do Exmootha in naprej do Coral Baya smo srecali precej za Avstralijo znacilnih zivali, kengurujev, emujev, kuscarjev, kitov, mant, delfinov, morskih psov in se in se.... resnicno lepa dozivetja in raznolika. Nasa pot se pocasi koncuje. Jutri gremo se bordat na puscavske sipine in naredimo se nekaj zadnjih km proti Perth-u in v cetrtek na letalo.

Pocasi se privajamo na hladnejse podnebje, baje da je v Sloveniji precej mrzlo, jaz pa ze sedaj pogresam avstralsko vrocino.

Lepo je bilo odiiti na to pot in se lepse se bo vrniti.

Lepo se imejte, se kmalu vidimo.

Divjina je za nami. Koncno. Dobila sem pravo popotnisko krizo, odpor do tega kamenja, prahu in viskih temperatur (tisti dan 50. st.C). Pa se naporne voznje po cestah bolj podobne kaksnim gozdnim potem. No, meni se je zacelo malo plest po glavi, en dan ko je res bilo hudo vroce in smo prispeli v India station, tipicno avstralsko posestvo. Ce bi lahko bi tisti trenutek takoj sla s prvim avionom domov. Ampak bi mi potem bilo zagotovo zal. Baje je tudi to normalno kakor tudi dejstvo, da sem tisto noc ko smo prispeli v Karajini park dobila migrenski napad, ki se je koncal tako, da sem dve uri dezurala po bush (grmovje) WC jih ker do onega ta pravega nisem mogla. Kaj ces tudi to spada zraven. Zjutraj sem se zbudila vsa uvela in se odmajala do WC ja. Pred mene je na pot skocil en luskan pticek, nasopiril perje in zacel gruliti in se prestopati pred mano, spravil me je v smeh ze na vsezgodaj zjutraj. Je potem bilo kar lazje obuti gojzerje in vzeti rukzak, pa dva neofen forte, pa smo sli na treking. Na zadnjem kopanju v precej mrzlem tolmuncku me je nazadnje le zapustil glavovol in minila slabost. Narava je spet dobila taprave barve in tudi prah, in skale so me nehale motiti, da ne govorim o skoraj 1 km oddaljenem WCju. Ampak zvecer smo pa tisti dan vsi oziveli. Uros in Marc sta nam pripravila cebricek neke vrste koktajl zelo svezega in prijetnega okusa in rahlo zahrbtnega delovanja. Prepevali smo slovenske pesmi, plesali makareno in limbo dance, kmalu se nam je pridruzila skupina iz sosednjega tabora, ki pa je na zalost kmalu odsla, ker so se malo prestralisili nase vneme in seveda Marcevega cebricka. Meni se je zdelo, da je noc ze celo vecnost, ko se je v nas tabor pripeljala varuhinja Karijini parka ter nas skusala nagovoriti da gremo spat. Ja seveda pa kaj se! "Ne" je rekel Marc, "dokler ne izgovoris cebricek". Se je na matrala tale deklica z nami smo mi bili bolj vztrajni od nje in pokali smo od smeha. Potem ko smo odpeli podoknice vsem predcasno zaspalim clanom nasega tabora je tudi mene zmanjkalo. V zgodnjih jutranjih urah, bila je se tema, me je zbudilo tuljenje in po volcje zavijanje dingov-avstralskih puscavskih psov. Bila sta dva in zelo sta se priblizala sotorom, jaz pa ves rukzak razstavljen zunaj. Ma sem si mislila, naj vzame ce hoce, se obrnila na drugo stran in veselo zadrnjohala se tisto eno uro preden smo spet vstali. Glih ko mi je divjina spet postala vsec pa spet gremo... tokrat na morje juhuuhuuu, kolk smo ga bili veseli, pa malo nizjih temperatur tudi. No, se vedno se pogovarjamo o poletju, tempereature pa so na moje veslelje pod 40 st. C. Znosno.

Jemo zelo dobro, po mojem se se ze malo zredila, kuhamo vecinoma sami, ali pa kaj iz trgovine pogrejemo, vstajamo pa tudi zelo zgodaj, ko se zdani...

Danes je bil zame dan za duso. Rajske plaze za katere sem mislila, da so na kaksnih plakatih retusirane so resnicne in se lepse kot na slikah. Cudovit je obcutek, ko se potopis v turkizno modro morje in zaplavas proti koralnemu grebenu med pisanimi ribicami, danes me je obiskal celo koralni morski pes, ki ni nevaren, nekaj minut pa sem plavala tudi z zelvo velikanko. Neopisljivo lepo, mirno, sproscujoce...

Jutri pa gremo iskat kite grbavce, ki smo jih danes videli kar nekaj v daljavi.

Puscava ...

V Darwinu smo najeli tovornjak na 4 pogon prirejen v avtobus in se skupaj s Tonyjem, nasim avstralskim vodicem, odpeljali nasi puscavski avanturi naproti. En teden divjine. Hmmm, puscavo sem si predstavljala cisto drugace, precej bolj golo kot je v resnici. V bistvu pa je puscava porascena s trdimi travami, zelenimi drevesi in rdecimi gorami ali pa vsaj rdeco zemljo.

Lahko recem, da sem v zadnjem tednu videla najlepse koscke nase ljube zemlje. Namrec sredi nicesar, tud po enega avtomobila ves dan nismo srecali, so tropski biseri, Zabadee, El Questro, Kimberly, Bungle Bungle... nacionalni parki.

Spali smo po sotorih, ki smo si jih sami postavljali, jedli smo hrano, ki smo jo sami skuhali, kar niti ni bilo vedno enostavno, ce upostevas, da je cez dan teperatura dosegala 46 st. C.

Vroce v glavnem. V puscavi se ponoci ohladi na znosne temperature, ampak vceraj se te srece nismo imeli, vroce tudi ponoci.

Sicer pa toliko lepega... eno jutro, ko je bilo res prav sveze tako, da sem imela na sebi termoflis nas nas Uros pelje nekam se kopat. Ma kaj ti je clovek, kdo se pa ob 6 h zjutraj kopa? Sprehajali smo se po palmovem gozdu in naenkrat rece Uros, "no, to je to!" Hmmm, kaj, to je to? Vmes se mi zarola film, da se pa v tem mrazu res ne mislim kopat, ampak pomocim prst noge v vodo, ki je zivahno tekla med palmami in glej ga zlomka, imela je vsaj 37 st.C. Juhuuu, in ze smo vsi bili v vodi ter se prav veselo namakali po nekaj skupaj v enem tolmuncku in debatirali filozofske teme nasih zivljenj. Res zelo lepo v tehle nasih tropskih toplicah. Ob 8h je sonce ze tako pripekalo, da smo si zeleli cesa malo bolj hladnega.

Sicer pa je nas Tony prav hecen tip. Kr naprej smo zanj "very special" ali pa kr "you crazzy sloveniens..", ja res smo nekat posebnega, da smo hoteli doziveti avstralsko puscavo.

No, mene in se nekaj drugih sopopotnikov, me je v teh dneh vrocine doletelo se dezurstvo v kuhinji. Na trenutke nepredstavljivo naporno zaradi celodnevne vrocine, a smo si znali delo narediti prijetno. Malo redecega vincka, ples ob kuhi, dobra glasba, pa so bile ptice Kookubarra povsem zadovoljne, saj so se drle, kot bi koga klali... he, he... noro fajn! No, zadovoljni so bili tudi tisti, ki so, smo jedli nase vecerje.

Pa se to, zanimivo namrec, da kjerkoli smo kampirali v puscavi je bila povsod voda iz pipe. Ocitno je, da je tukaj dovolj podtalnice, sredi nicesar, pa tus...

Ok, Andreja hvala, da skrbis za moj domek! Vesela, da so faraonke poginile!!!

Pozdravcek vsem, zdaj smo pa ze v Broomu na zahodni obali Avstralije, kjer smo se danes namocili v cudovit turkizen indijski ocean.

Pa se opravicujem, ker ne znam slikice obrnit...

Avstralci so prijazni ljudje

Ok kuhamo se v vrocini in moram rect, da prav pase. Darwin je zelo blizu ekvatorja in vrocina in vlaga nas spremljata na vsakem koraku. Nic hudega si bomo vsaj opomogli od ledeno mrzlih klimatiziranih prostorov po avstralii.

Avstralci so neverjetno prijazni ljudje, v trgovinah na ulici skratka kjerkoli te klicejo z ljubkovalnimi imeni cukrcek, ljubica ipd. precej nenavadno za naso kulturo, ampak kar pase.

Danes pocivamo preden se odpravimo v divjino. Za nami je gora Uluru, ki nam je postregla z mavrico, ceprav je tukaj dez 1x na leto, smo mi imeli 2 dni non stop skoraj dez in mrzlo. Vseeno je bilo lepo.

V Cairnsu bi se pa dalo ziveti, toplo, a ne prevroce, soncek, koncno tako sem ga bila zeljna! Tukaj sem zacela svojo blesceco potapljasko kariero. Ha, kdo pa se lahko pohvali s prvim potopom z jeklenkami na Great barrier reefu, enem izmed svetovnih cud sveta? Bilo je nenacrtovano, ko smo se peljali proti Greeen islandu so nam povedali, da se lahko potapljamo z njimi tudi ce nimamo potapljaskega izpita. Zahotelo se mi je koral in pisanih ribic in sem sla. Izjemno dozivetje! Naucila sem se nekaj novih stvari o potapljanju in obcutek je bil bozanski. V spremstvu instruktorja smo se potapljali med koralnimi grebeni, res - Nooroo fajn!!!

Je pa tako, ne morem vsega zapisati, je treba doziveti!

Hvala za vase komentarje! Jih kr rada preberem, nimam casa odgovarjat na njih.

Dostopa do maila nimam(ker sem pozabla geslo), na FB tud ne morem nic pisat, lahko samo komentiram. Moj edini kontakt z vami je ta blog in gsm.

En lep pozdrav domov in v sluzbo in se nekomu...

Lepo se imejte!

Za nas pa se ta pravo sele zacne, pred nami je avstralska divjina in komaj ze cakam, jeeeeee!